Spolni odnosi
Največja tabu tema vseh medijev za najstnike je spolnost, kar je precej trapasto, ker je po drugi strani to tema, ki večino najstnikov najbolj zanima.
To potrjuje tudi pismo 12-letnega Ojoja, ki ga spolni odnosi »ful zanimajo«, a si ne upa vprašati staršev.
Njegovo pismo smo izbrali, ker v svojem raziskovanju (in pomanjkanju zaupanja vrednih virov) zagotovo ni sam. Naj za začetek stresem pehar slabe volje na vse, ki so pomagali pripeljati do absurdne situacije, v kateri javno ne smem preveč odkrito govoriti o tem, kar nas (vse) zasebno tako zelo okupira. Saj mislim, da osnovni namen ni bil slab – res bi bilo nesmiselno v imenu izobraževanja komaj zoreča človeška bitja zasuti z vsemi vidiki spolnosti, ki jih včasih še nekateri bolj izkušeni težko prebavimo. Ljudje pač dozorevamo različno hitro, niso na pogovor o seksu vsi pripravljeni že pri dvanajstih. A bojim se, da smo v pretirani skrbi, da ne bi komu prehitro odstrnili zaves v odraslost, dosegli ravno nasprotno. S tem, ko iz spolnosti delamo tabu, vedoželjno deco porivamo v internetno močvirje vprašljivih spolnih praks, torej natanko v to, pred čimer bi jih radi obvarovali.
Od misli k besedam
Razmišljanje o spolnosti je torej nekaj zelo normalnega in po mojem kaže na to, da gre odraščanje po planu. Dvanajst let in tudi nekaj manj se mi ne zdi nič prezgodaj za to. Pravzaprav o spolnosti tako ali drugače razmišljajo že zelo majhni otroci. Opazijo razlike med fantki in punčkami, zanima jih, od kod pridejo otroci, in jasno jim je, da je ljubezen med mamico in očijem nekaj posebnega. Seveda se razumevanje in obseg razmišljanja skozi leta poglabljata, to se mi zdi tudi precej logično. Prej ali slej to pripelje do točke, ko je treba preiti od misli k besedam. Tu bomo začeli danes.
Od besed k dejanjem
Čeprav nisem verna, sta moje življenje in razmišljanje prepredena s krščanstvom, ki se je nekje v 8. stoletju naselilo v našem slovanskem gnezdu in iz njega zbrcalo gnila poganska jajca. Tako vse glavne krščanske praznike praznujem z ustreznim jedilnikom, redno uporabljam hvalabogu in omarija, cenim dobra dela in se primerno kaznujem, kadar me premaga skušnjava in zapadem v greh. Tako kot pravi kristjani tudi jaz grešim v mislih, besedah in dejanjih. Ta trinivojski pristop nam bo danes prišel precej prav.
Spolnost NI greh, čeprav ste ali še boste v življenju gotovo srečali koga, ki se z mano ne strinja. Ali se strinja pogojno – spolnost ni greh, če so izpolnjeni določeni pogoji, na primer, da smo poročeni.
Če lahko grešimo na treh nivojih, ne vidim razloga, da ne bi na enak način počeli še vsega drugega. Lahko smo hvaležni v mislih, besedah in dejanjih. Jaz recimo telovadim predvsem v mislih in besedah, v dejanjih pa malo manj. In tudi spolne odnose lahko raziskujemo v mislih, besedah in dejanjih. Recimo, da za misli niste nikoli premladi, za dejanja še niste dovolj stari, za besede pa je zdaj ravno pravi čas.
Za dober spolni odnos potrebujemo prostor, čas, samoto, skrb za higieno in varnost, bližino, nežnost, igrivost, zaupanje, sproščenost in seveda ljubezen.
Sliši se zapleteno, ampak v resnici večina teh stvari pride sama od sebe, ob pravem času (ki to še ni). Obstaja še ena komponenta, ki je tako bistvena, da sem si zanjo rezervirala posebno poglavje: za spolni odnos potrebujemo poleg sebe še nekoga, torej osebo, ki je tudi pripravljena na spolni odnos z nami.
Samo ja pomeni ja
Čeprav še niste na tem, da bi prestopili od besed k dejanjem, se mi ne zdi prezgodaj nekaj besed nameniti tudi tej pomembni temi. Vsak spolni odnos se namreč začne že precej pred združitvijo spolnih organov, navadno z ugotavljanjem medsebojnih simpatij. Od tam do finiša lahko pelje avtocesta ali pa ovinkasta in dolga pot, v vsakem primeru je nujno, da se oba udeleženca v prometu prepričata o namenih in željah drugega, preden se dejansko lotila spolnega odnosa. Skoraj sem že
napisala, preden do konca pohodita plin, ampak mi gre malo na živce, da smo iz pogovora o spolnosti naredili pravo minsko polje metafor. Zato vam svetujem, da vprašanje pristanka, ko pride čas, rešite zelo naravnost, četudi za ceno kančka romantike.
Vedno je enkrat prvič
Že v času razmišljanja o spolnih odnosih se pojavi vprašanje, kdaj je pravi čas za prvega. Čisto pravno gledano je starost privolitve 15 let. Takrat naj bi bili dovolj zreli, da lahko rečete ja, prej pa ne. Osebno mislim, da je ta meja nekoliko prenizka, pa ne, ker telesno ali čustveno ne bi bili pripravljeni na lepote spolnosti, temveč zato, ker se spolni odnosi ne posrečijo čisto vsakič. Pravzaprav se prvi ponesrečijo presenetljivo pogosto. In za neuspeh mora biti človek še malček bolj zrel kot za uspeh. Zato bi vam svetovala, da s prvič počakate na nekoga, s katerim se boste lahko skupaj prehahljali čez prvič, da boste brez hujših medsebojnih poškodb z veseljem poskusili še kdaj. Prav tako ni nujno, da je prvič že tudi res prvič. Nič ni narobe, če se spolnih odnosov lotite počasi in po etapah. Enkrat bo zagotovo prvič, pa četudi enkrat drugič.
Poleg srca je nujno zaščititi tudi telo
Glavna produkta spolnih odnosov so orgazmi in otroci. Prvi so zaželeni, drugi pa v (pre)mladih letih niti ne, zato je zaščita bistven del spolnosti. Da Ojoj z razmišljanjem o njej misli resno, je dokazal z vprašanjem: »Katere so vse zaščite?« Zaščit je veliko vrst, omenila bi predvsem kondome, ker so najzanesljivejši, enostavni za uporabo in skoraj edini del spolnega odnosa, ki ga lahko zvadite vnaprej. Kondomi so tudi edina zaščita, ki poleg otrok preprečujejo še okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi. Uporabni so tudi kot vodne bombice. V upanju, da sem vam nasula dovolj materiala za razmišljanje in pogovor, vas lepo pozdravljam in vam želim srečno, prvič, drugič in vsakič.
Članek je bil objavljen v reviji PIL
Pil, revija za najstnike, prinaša zanimivo branje o tegobah odraščanja, glasbi, filmu, športu, zanimivostih iz Slovenije in sveta in še marsikaj.
Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
